Šolska kronika: revija za zgodovino šolstva in vzgoje (ISSN: 1318-6728) je znanstvena in strokovna revija, ki jo izdaja Slovenski šolski muzej. Ta organizacija je najstarejša nacionalna ustanova v Sloveniji, ki deluje že od leta 1898 in se posveča raziskovanju in predstavljanju izobraževalne dediščine. Revija Šolska kronika obravnava različne vidike zgodovine šolstva, vzgoje in pedagogike. Objavlja znanstvene članke, spomine in pričevanja (kot zgodovinske vire), recenzije knjig, poročila s konferenc in razstav. Revija Šolska kronika ima svoje izvore v skupnem zborniku jugoslovanskih šolskih muzejev v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu, ki je prvič izšel leta 1964. Samostojna revija, pod sedanjim naslovom in v okviru Slovenskega šolskega muzeja, izhaja od leta 1992.
Z izmenjavami s sorodnimi ustanovami v Sloveniji in tujini muzej uresničuje svoje poslanstvo širjenja zavesti o pomenu izobraževalne dediščine za prihodnji razvoj slovenske in drugih evropskih družb. Geografski obseg revije je tako nacionalni kakor tudi mednarodni, pokriva predvsem območje današnje Slovenije, srednje in jugovzhodne Evrope. Revija izhaja v dveh zvezkih letno, od katerih je eden praviloma tematski. Obe številki običajno izideta novembra ali decembra. Članki so recenzirani z dvojnim anonimnim pregledom ocenjevalcev, članov mednarodnega uredniškega odbora, ki presojajo o primernosti za objavo.
Prispevki se objavljajo v slovenskem ali angleškem jeziku.
Od leta 2020 so vsi prispevki v reviji Šolska kronika objavljeni v zlatem odprtem dostopu v skladu z licenco CC BY 4.0 International. To pomeni, da je mogoče vsa besedila brezplačno in neposredno prenesti s spletne strani. Prav tako revija ne zaračunava stroškov za oddajo ali objavo prispevkov. Celoten uredniški in recenzentski proces je in ostaja brezplačen. Poslovni model revije sloni na podpori javnih sredstev (Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije ter Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije). Šolska kronika ne sprejema komercialnih sponzorstev in ne plačuje recenzij ali akademskega urejanja; rezultati dela, objavljenega v tej reviji, so na voljo brezplačno.
Vsebina revije je dodatno na voljo v Digitalni knjižnici Slovenije (Dlib), nacionalnem portalu za slovensko pisno kulturno dediščino, ki ga upravlja Narodna knjižnica Slovenije, in mednarodnem repozitoriju za odprto znanost Zenodo (CERN, Švica), ki ga financira Evropska komisija. Na ta način revija zagotavlja elektronske varnostne kopije za dolgotrajno hrambo svoje vsebine (tudi v primeru morebitnega prenehanja izhajanja).
Generativna umetna inteligenca se lahko uporablja pri manjših vidikih pisanja oziroma založniškega procesa (npr. jezikovno urejanje), vendar ne sme nadomestiti človeškega intelektualnega prispevka ali ustvarjati izmišljenih vsebin. Umetna inteligenca se ne sme uporabljati za ustvarjanje lažnih podatkov, virov ali sklepov. Avtorji morajo v svojih prispevkih razkriti uporabo generativne umetne inteligence. Razkritje mora jasno navesti, katera orodja so bila uporabljena in za kakšen namen. Recenzenti, ki pri svojem delu uporabljajo orodja generativne umetne inteligence, morajo takšno uporabo razkriti uredniškemu odboru. Orodja umetne inteligence lahko pripravijo povzetke, vendar ne smejo nadomestiti kritične analize in presoje, ki sta bistveni za strokovno recenzijo.
Šolska kronika je vključena v naslednje bibliografske indekse
- Scopus
- ERIH PLUS
- COBISS,
- Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si,
- ProQuest/Peridocals Acquisitions
- EBSCO Publishing / Historical Abstracts
- MIAR
- CEEOL/Central and Eastern European Online Library
- DOAJ
- Index Copernicus
Navodila avtorjem in obrazci:
- Izjava o etiki objavljanja in zlorabah pri objavljanju
- Uredniški odbor revije Šolska kronika
- Navodila avtorjem
- Izjava o odprtem dostopu in avtorski pravici
- Obrazec s podatki o avtorju – prenesi tukaj
- Recenzentski obrazec za Šolsko kroniko – prenesi tukaj
- Upravljanje z raziskovalnimi podatki
Revijo Šolska kronika sofinancira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.
Povzetek izdaje Šolske kronike 2025
Šolska kronika 2025 je izšla v dveh zvezkih in treh številkah. V prvem zvezku so članki, ki jih tematsko povezuje skupna tema »Meja, jezik in šola«, to je državni okviri in jezikovna politika v slovenskem šolstvu prve polovice 20. stoletja. Med devetimi prispevki se štirje nanašajo na šolstvo na Primorskem, dva obravnavata šolstvo pod nacistično okupacijo, s po enim prispevkom pa so predstavljeni izobraževanje v Prekmurju, šolstvo na Koroškem in prva slovenska klasična gimnazija, Zavod sv. Stanislava. V drugi (dvojni) številki najdemo šest člankov, ki se tematsko vežejo na 30-letnico ponovne uvedbe mature v Sloveniji, prispevka o učiteljicah Frančiški Glaser in Alojziji Brus ter članka o gostilničarskih šolah in izobraževanju odraslih. Revijo bogatijo tudi trije jubilejni zapisi o pomembnejših šolnikih, poročilo o delu muzeja v letu 2024, nekrolog in štirje prispevki v rubriki poročila in ocene.
