Raziskovalni podatki so podatki, pridobljeni z različnimi metodami, ki morebiti spremljajo vsebino objavljenih znanstvenih člankov in tako služijo za spoznavanje in preverjanje hipotez ali izpeljavo zaključkov, ki so nastali ali bili obdelani za potrebe članka. Nahajajo se v različnih formatih: intervju, anketa, numerični podatki, računalniška simulacija ipd. Če podatki niso v digitalni obliki, je smiselno oceniti, ali je takšno gradivo mogoče digitalizirati, da bi olajšali njegovo hrambo v podatkovnem repozitoriju. Podatkovni repozitorij omogoča shranjevanje in dostop do različnih vrst podatkov. Dostopnost podatkov povečuje transparentnost in preverljivost raziskovalnih ugotovitev ter poveča možnost njihove rabe v prihodnjih raziskavah, s čimer se okrepi izkoristek vloženih javnih sredstev v že zbrane podatke.
V skladu z Uredbo o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela sofinancer revije (Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije) od uredništva revije zahteva, da morajo avtorji pred objavo prispevka zagotoviti odprti dostop do raziskovalnih podatkov, ki so bili uporabljeni pri pripravi članka. Podatki morajo biti pripravljeni v skladu z načeli FAIR (najdljivost, dostopnost, združljivost, možnost ponovne uporabe). Obstajajo primeri, ko se podatki zaradi pravnih, etičnih ali drugih utemeljenih razlogov ne morejo deliti popolnoma odprto, npr. ko gre za osebne podatke, ki se jim zagotavlja varstvo (gl. Splošno uredbo EU o varstvu podatkov), ko je obravnavano gradivo, ki vključuje poslovne skrivnosti, ali ko gre za podatke, ki predstavljajo varnostna tveganja.
Če je to mogoče, morajo avtorji raziskovalne podatke objaviti v zaupanja vrednih podatkovnih repozitorijih (v Sloveniji ali drugih državah), ki omogočajo ustrezne režime dostopa. Zaupanja vredni repozitoriji, ki jih priporoča sofinancer revije, so objavljeni tukaj. Pri objavi raziskovalnih podatkov se uporablja licenca Creative commons CC BY 4.0.
Avtorji morajo vse uporabljene podatkovne vire ustrezno citirati v skladu z navodili repozitorija in citatnim slogom, ki ga velja za revijo Šolska kronika. V nasprotnem primeru morajo uredniku revije sporočiti, da podatki niso digitalizirani ali so nedostopni zaradi utemeljenih omejitev. V postopku oddaje članka bodo avtorji morali zagotoviti dostopnost raziskovalnih podatkov vsaj urednikom in recenzentom. Ob objavi članka mora biti končna različica raziskovalnih podatkov objavljena v ustreznem podatkovnem repozitoriju. Naloga glavnega urednika je, da presodi, ali je članek pripravljen na podlagi raziskovalnih podatkov (avtorjevih ali tujih). Če urednik presodi, da taki podatki obstajajo in jih avtor ni ustrezno citiral, je urednik dolžan opozoriti avtorja, naj dopolni svoj članek. Enaka naloga velja za recenzente.
Zaradi narave vsebinske usmeritve revije Šolska kronika (zgodovinopisne teme in metode) se predvideva, da pri objavi velike večine člankov ne bodo nastajali novi/pripadajoči raziskovalni podatki.