Učne ure

Učne ure naših babic in dedkov so živa igra zgodovine, skozi katero obiskovalci na igriv in poučen način spoznajo, kako je bilo v šoli nekoč. Seznanijo se s takratnimi učnimi pripomočki, besediščem, šolskimi pravili in kaznimi. Med učno uro gospodična učiteljica s šibo v roki pregleda čistočo rok in ušes, poredni učenci lahko okusijo kaznovanje z vzgojnimi metodami, ki so jih uporabljali nekoč, ravno tako pa lahko doživijo tudi pohvalo. Učna ura je predvsem namenjena tujcem, ki ne znajo slovenskega jezika oziroma je njihovo znanje pomanjkljivo.

Učna ura za tujce se izvaja v angleškem jeziku.

Učni cilji:

• učenci se seznanijo z disciplino in snažnostjo,
• spoznajo izvor imena Ljubljana,
• učijo se o Francetu Prešernu in njegovi pesmi Zdravljica,
• naučijo se šteti od ena do deset v slovenskem jeziku.

Pri učni uri bomo izvajali telesne vaje in igre po sokolskem sistemu: pravilna stoja telesa, nastop v vrstah – po eden, dva, tri, štiri. Hoja in tekanje v vrsti. Okretanje na levo in desno. Proste vaje na mestu. Na koncu se bomo igrali različne družabne igre.

Učni cilji:

• učenci se urijo v spretnosti in gotovosti v gibih,
• razvijajo odločnost, samozavest ter vzdržujejo duševno in telesno zdravje,
• navajajo se na dostojno in lepo vedenje.

Higiena je bila kot učni predmet v učne načrte uvedena najprej z Zakonom o narodnih šolah v šolskem letu 1926/27. Cilj sistematičnega pouka higiene je bil, da se učenci seznanijo z vsemi vzroki, ki vplivajo na zdravje, s higienskimi pravili in njihovo izvedbo (osebna higiena), s pomenom zraka, vode, svetlobe in hrane za zdravje, kakor tudi da spoznajo nalezljive (spolne) bolezni ter se podučijo o problemu alkoholizma in kajenja. Prevzgoja s »širjenjem higienskega znanja« se je začela izvajati na različnih ravneh in v različnih institucijah.

* Predmeti za UU Higiena so v lasti Muzeja novejše zgodovine Celje.

Učni cilji:

• učenci spoznavajo osnove osebne higiene,
• si ogledajo praktični prikaz umivanja rok in zob,
• spoznavajo nalezljive bolezni.

V današnjem svetu največ pišemo na računalnik, lepega pisanja so vešči le še redki. Lepopis je bil eden pomembnejših šolskih predmetov, kjer je bil cilj poučevanja pridobitev razločnega in prijetnega rokopisa. Pri muzejski učni uri lepopisa lahko osnove takšnega rokopisa pridobite tudi vi.

Učni cilji:

• učenci pišejo s peresnikom in črnilom,
• spoznajo posamezne lepopisne črke in njihove elemente,
• vežejo črke v besede in poved.

Pouk ročnih del je bil v šoli zelo pomemben, saj so učenci pridobili mnoga koristna znanja za vsakodnevno življenje, ob tem so se naučili tudi reda in marljivosti. Tako so se deklice naučile šivati in krpati oblačila, vesti, plesti in kvačkati, dečki pa so se učili pletenja košar iz vrbovih viter ter drugih koristnih reči. Tudi učna ura ročnih del Prišijmo si gumb! prinaša nekaj koristnega znanja osnov šivanja. Učna ura v okviru prve triade je primerna za 3. razred osnovne šole.

Učni cilji:

• učenci se navajajo na snažnost, urejenost in natančnost,
• učenci se seznanijo s šivalnim priborom,
• prišijejo si gumb in izdelek odnesejo domov.

Pri učni uri o domači mački (Felis domestica) učenci spoznavajo njene telesne in značajske lastnosti in skozi pregovore o mački odkrivajo, kako smo si ljudje z mačkami značajsko podobni. V berilu Frana Erjavca odkrijejo mačkine navade, njen odnos do mladičev, psa in ljudi.

»Mačkina hoja je skoraj neslišna in zelo elegantna. Je spretna in gibčna žival, kot da v njenem truplu ni kosti. Mačkino gibčnost še posebej zaznamo, kadar pada: vedno pristane na nogah in se nikdar ne poškoduje. Zato rečemo, da ima mačka devet življenj.«

Učni cilji:

• učenci spoznajo mačkine telesne in značajske lastnosti ter odkrivajo njeno povezanost z navadami ljudi v slovenskih pregovorih o mački.

Med poukom ne zdehaj! Ne grizi si nohtóv! Ne praskaj si glave! Ne pljuvaj po tleh! Živi složno z ljudmi druge vere in druge narodnosti! To je le nekaj šolskih postav, ki se jih učenci naučijo pri učni uri lepega vedenja. Poleg osnovnih pravil se učijo tudi o spoštovanju do predpostavljenih, učiteljev, star(i)šev in starejših ter do živali. Spoznavajo pravila bontona v šoli in v vsakdanjem življenju.

Učni cilji:

• učenci spoznajo osnovna pravila bontona,
• se seznanijo s Šolskimi postavami.

Matematika je bila vedno eden najpomembnejših šolskih predmetov, pogosto najtežji. Pomemben matematik Franc Močnik je napisal veliko matematičnih učbenikov, naloge iz njegovih od 100 do 170 let starih računic pa rešujejo udeleženci učne ure o računstvu, kjer spoznajo, da nam matematične naloge lahko prikažejo tudi način življenja v preteklosti. Hkrati učenci v šoli nekdanjih dni spoznajo povsem drugačno metodiko poučevanja matematike.

Učni cilji:

• učenci »številijo« s »številnim strojem« do 100,
• spoznajo stara imena mesecev in z njimi povezana kmečka opravila.

Cesarska pesem Johanna Gabriela Seidla je postala uradna državna himna leta 1854, šest let po tem, ko je Franc Jožef postal cesar habsburške monarhije. Slovenci smo dobili več prevodov Seidlove pesmi kmalu po njenem nastanku. Učenci so jo po napevu Josepha Haydna peli vedno pred pričetkom pouka ali ob odprtju novega šolskega poslopja, posebej slovesno so jo peli v cerkvi, na cesarjev rojstni dan in na njegov god.

Učni cilji:

• učenci se seznanijo z besedilom Cesarske pesmi in razlago posameznih pojmov.

Življenje posameznika določajo tudi različne fizikalne zakonitosti. Poučevanje osnov naravoslovja je določal ljudskošolski zakon iz leta 1869. Koristno je, da se tega znanja naučimo tudi danes. Ob tem so še posebej privlačni fizikalni poskusi s starimi šolskimi učili.

Učni cilji:

• učenci spoznajo fizikalne značilnosti zvoka,
• izvedejo poskus z vakuumsko črpalko.

Program je prilagojen za mlajše otroke, da med igro in pogovorom spoznavajo šolo nekoč. Med kratkim zaigranim prikazom pouka pred stotimi leti ter ob raziskovanju stare šolske torbice dobijo vpogled v šolski vsakdan učenca ljudske šole na podeželju v času Avstro-Ogrske monarhije. Spoznajo, kakšna oblačila so si otroci nekoč nadeli za v šolo, kakšni učni pripomočki so se skrivali v učenčevi leseni torbici, kako so se učili »številjenja«, pa tudi, kako so učitelji kaznovali zamujanje, klepetanje in druge prestopke zoper »šolske postave«.

Učni cilji:

• učenci se seznanijo z videzom učilnice iz časa Avstro-Ogrske,
• odigrajo krajši prizor učne ure,
• spoznajo vsebino šolske torbe s starimi šolskimi potrebščinami.

Udeleženci učne ure pod vodstvom učitelja – magistra spoznajo način poučevanja in vzgajanja v dobi antične Emone. Da je ponavljanje res mati učenja, se naučijo ob zapisovanju latinskih stavkov in števil. Poslušajo zgodbe iz antične mitologije in pišejo na voščene tablice. Učenci in učitelj so oblečeni v rimsko opravo (tunike in togo).

Učni cilji:

• učenci usvojijo latinsko štetje do deset,
• spoznajo latinska imena za mesece,
• pišejo s stilusom na voščeno tablico,
• poslušajo zgodbo o Veneri in Marsu ter se pogovarjajo o rimskih bogovih.

Z ustanovitvijo Ilirskih provinc leta 1809 so Francozi razširjali znanje francoskega jezika, a vendar dovolili, da je bil učni jezik v osnovnih in nižjih srednjih šolah deželni (slovenski) jezik. Valentin Vodnik je za pouk v slovenskem jeziku napisal prve povsem slovenske učbenike. Njihovo vsebino spoznavajo tudi udeleženci učne ure Vodnikova šola. Ura ponuja edinstveno priložnost, da se obiskovalci naučijo osnov bohoričice, ki je bila kot slovenska pisava v rabi od srede 16. do srede 19. stoletja.

Učni cilji:

• učenci spoznajo staro pisavo bohoričico,
• prevedejo nekaj enostavnih besed iz slovenščine v francoščino in obratno.

Od začetka 19. stoletja naprej so ob nedeljah in praznikih organizirali začetne in ponavljalne nedeljske šole, saj med tednom mnogi vaški otroci pouka niso mogli obiskovati zaradi zaposlenosti z drugim delom in oddaljenosti od šole. V nedeljski šoli so se učili pisati, brati in računati ter se srečevali z oliko, redom in disciplino. Pomemben učbenik iz tega obdobja je Blaže in Nežica v nedeljski šoli, delo Antona Martina Slomška. Učna ura v okviru prve triade je primerna za 3. razred osnovne šole.

Učni cilji:

• učenci štejejo do deset in rešujejo preproste besedilne naloge,
• naučijo se pesem A. M. Slomška Ljuba vigred.