Z odprtjem razstave Meja, jezik in šola izpostavljamo pomen slovenskega jezika in različnih jezikovnih skupnosti v izobraževanju
Ljubljana, 7. oktober 2025 – Odprli smo občasno razstavo Meja, jezik in šola: državni okviri in jezikovna politika v slovenskem šolstvu prve polovice 20. stoletja, ki osvetljuje pomen slovenskega jezika in različnih jezikovnih skupnosti v izobraževanju na ozemlju današnje Slovenije in sosedstva v burni prvi polovici 20. stoletja. Avtor razstave je dr. Simon Malmenvall. Razstavo si je mogoče ogledati od 2. oktobra do 5. novembra 2025 na Krakovskem nasipu v Ljubljani.
Razstavo sestavlja dvaindvajset panojev s skupno enainšestdesetimi slikami in pripadajočimi besedili v slovenščini in angleščini. Posredno je povezana z osemdeseto obletnico konca druge svetovne vojne, po kateri se je večina slovensko govorečega prebivalstva ponovno znašla v eni državni enoti. Izpostavljeni so idejni in družbeni pritiski kot posledica takratnega hitrega spreminjanja državnih okvirov. Na razstavnih panojih so predstavljeni odlomki iz učbenikov, priročnikov in arhivskih dokumentov, čemur se pridružujejo fotografije in razglednice, nastale v omenjenem obdobju. Ob odprtju razstave je izšel tudi razstavni katalog.
Na začetku odprtja razstave je prisotne nagovoril direktor Slovenskega šolskega muzeja, mag. Stane Okoliš, ter izpostavil pomembnost letošnje izpostavljene teme. Sledilo je prvo javno vodstvo po razstavi. Avtor, dr. Simon Malmenvall, je podrobno orisal prizadevanja slovenskih šolnikov in drugih izobražencev pri ohranitvi in razvoju slovenskega jezika ter poudaril:
Ni pretirano trditi, da je slovenski jezik eden ključnih gradnikov kulturne in državljanske identitete v sedanji Republiki Sloveniji. Od tod njegovo ohranjanje in razvijanje velja tudi za prednostno nalogo na vseh stopnjah vzgoje in izobraževanja. Toda takšen položaj slovenščina ni prejela sama po sebi ali po vnaprej določenem teku zgodovine, temveč zaradi dolgoletne vztrajnosti in osebnih odrekanj – vključujoč poraze in zmage – številnih pedagoških delavcev in drugih intelektualcev. Čeprav so bili ti po večini oblikovani v širši srednjeevropski kulturi pod prevladujočim vplivom nemškega jezika, so v slovenščini in slovenski narodni zavesti prepoznavali pomembno družbeno vrednoto na območju med vzhodnimi Alpami, zahodno Panonsko nižino in severnim Jadranskim morjem.
Razstava nazorno izpostavlja večplastno prepletanje državnih okvirov, javnih vrednot, jezikovne politike in šolstva. Ob tem je avtor razstave dr. Malmenvall izpostavil:
Prav jezik poučevanja in pogled na svet, ki ju je takšen ali drugačen šolski sistem posredoval mladim, sta na omenjenem območju najočitneje in v razmerju do vseh slojev prebivalstva odražala hitre spremembe državnih meja, uradnih jezikov in družbenopolitičnih ureditev v dogodkovno izjemno zapleteni prvi polovici 20. stoletja. Poenostavljeno je mogoče sklepati, da so se ravno skozi šolstvo zgostila vsa bistvena hotenja takratnih oblasti in na drugi strani prizadevanja slovensko usmerjene inteligence v prid ohranitvi ali širitvi slovenskega jezika. Enako ali še pomembnejše pa je danes zavedanje, da je bil obravnavani prostor zgodovinsko večjezičen in nasploh družbeno raznolik. Ostanek te raznolikosti je opazen tudi v sodobnem času, ko zunaj Republike Slovenije – v Julijski krajini, na Koroškem in v Porabju – še vedno živi slovensko govoreče prebivalstvo, znotraj slovenske države pa sta prisotni italijanska in madžarska manjšina.
V razstavno vsebino je vključena tudi pesem Vseučilišče v Ljubljani! pesnika Josipa Stritarja. Na odprtju razstave jo je slovesno recitiral Svit Podgornik.
Razstava je nastala v partnerstvu Slovenskega šolskega muzeja in zavoda Turizem Ljubljana s finančno podporo Ministrstva za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije.
O temi Meja, jezik in šola
Letošnja izpostavljena tema Meja, jezik in šola, katere skrbnik je dr. Simon Malmenvall, je bila v muzeju poglobljeno raziskana, aktivnosti so se zvrstile od pomladi do jeseni. 10. aprila 2025 smo organizirali znanstveni simpozij, ki je s skupno desetimi prispevki obravnaval zahodno, severno in vzhodno obrobje slovenskega ozemlja ter tudi njegovo središče. Na tej podlagi je bila vloga slovenskega jezika v šolstvu prve polovice 20. stoletja celovito povezana s položajem sosednjih in zgodovinsko prisotnih jezikov – nemščine, italijanščine in madžarščine.
Vsi predstavljeni prispevki bodo objavljeni v znanstveni reviji Šolska kronika, ki bo izšla konec leta 2025.
