Znanstveni simpozij »Meja, jezik in šola« prispeval k refleksiji vrednot izobraževanja in jezika
Ljubljana, 10. april 2025 – Odnos med spreminjanjem državnih okvirov, širjenjem družbenih vrednot, jezikovno politiko in menjavanjem šolskih sistemov na današnjem slovenskem ozemlju v prvi polovici 20. stoletja predstavlja večplastno in doslej ne povsem sistematično raziskano tematiko. V ta namen smo v Slovenskem šolskem muzeju organizirali znanstveni simpozij, na katerem je deset predavateljev s poglobljenimi prispevki osvetlilo prvo polovico 20. stoletja s stališča meje, jezika in šole. Vsi prispevki bodo objavljeni v znanstveni reviji Šolska kronika.
Znanstveni simpozij, ki je potekal v okviru letošnje izpostavljene teme Meja, jezik in šola, katere skrbnik je kustos dr. Simon Malmenvall, je prispeval k širši refleksiji vrednot izobraževanja in jezika v strokovni in splošni javnosti.
Simpozij so sestavljali trije vsebinski sklopi s skupno desetimi prispevki, ki so pretežno obravnavali zahodno, severno in vzhodno obrobje slovenskega ozemlja, dotaknili pa so se tudi njegovega središča. Na tej podlagi je bila vloga slovenskega jezika v šolstvu prve polovice 20. stoletja celovito povezana s položajem sosednjih in zgodovinsko prisotnih jezikov – nemščine, italijanščine in madžarščine.
V uvodnem nagovoru je direktor Slovenskega šolskega muzeja, mag. Stane Okoliš izpostavil: »Muzej z organizacijo znanstvenega simpozija izpolnjuje poslanstvo in zavezanost javnega zavoda pri raziskovanju zgodovine vzgoje in izobraževanja na Slovenskem. Muzej si z raziskovanjem šolske preteklosti v prav določenem obdobju prizadeva opozoriti na velik pomen uporabe učnega jezika v šoli na vseh območjih slovenske poselitve. Zaradi naglih političnih sprememb in pogostega spreminjanja državnih meja se je hitro spreminjala tudi vpetost šole v različne šolske sisteme in jezikovne šolske politike. Uporaba materinščine v šoli je bila temeljna vrednota, ki je v nemirnih časih povsod povezovala strmljenje slovenskega prebivalstva. Kot osnovno človekovo pravico jo je bilo treba še uveljaviti.«
Prvi tematski sklop, naslovljen »Središče, obrobje in manjšina: občutljivost rabe učnega jezika«, ki ga je moderiral Anton Arko iz Slovenskega šolskega muzeja, so pokrivali Simon Malmenvall iz Slovenskega šolskega muzeja in Teološke fakultete Univerze v Ljubljani ter Danijel Grafenauer in László Göncz z Inštituta za narodnostna vprašanja.
Drugi tematski sklop z naslovom »Primorska: ohranjanje in izključevanje slovenščine«, ki ga je moderiral Simon Malmenvall, so oblikovali Robert Devetak z Inštituta za narodnostna vprašanja in Fakultete za humanistiko Univerze v Novi Gorici, Milena Černe iz Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici in Matic Batič s Študijskega centra za narodno spravo.
V tretjem tematskem sklopu »Druga svetovna vojna: ideološki pritiski in poskusi obuditve slovenskih šol«, ki ga je moderiral Robert Devetak, so sodelovali Anton Arko, Damjan Hančič s Študijskega centra za narodno spravo, Erika Jazbar s slovenskega programa Radiotelevizije Italije za Furlanijo–Julijsko krajino in Matic Intihar iz Slovenskega šolskega muzeja.
Ob dogodku je izšla tudi priložnostna Simpozijska knjižica.
Dr. Simon Malmenvall, vodja projekta Meja, jezik in šola, je dodal: »Vsebina simpozija posredno izpostavlja tudi dejstvo o sedanjem obstoju slovensko govorečih skupnosti za mejami Republike Slovenije. Obenem pa kaže na zgodovinsko pestrost rabe jezikov na širšem območju med severnim Jadranom, vzhodnimi Alpami in zahodno Panonsko nižino. Z vidika zgodovinskih dogodkov in procesov tako splošna uveljavljenost slovenščine v izobraževanju in javnem življenju ni bila samoumevna, temveč pospremljena s težavnimi zastoji in osebnimi odrekanji.«
Vsi simpozijski prispevki bodo objavljeni v tematski številki revije Šolska kronika za leto 2025.
Tema bo odmevala tudi v drugi polovici leta – na Krakovskem nasipu v Ljubljani bo od 2. oktobra do 5. novembra 2025 na ogled razstava Meja, jezik in šola, avtorja dr. Simona Malmenvalla.
V Slovenskem šolskem muzeju z organizacijo znanstvenih simpozijev namenjamo pozornost znanstvenemu raziskovanju zgodovine vzgoje in izobraževanja. Z raziskovanjem določenih tematik želimo prispevati k širšemu razmisleku o vrednotah šolstva v strokovni in splošni javnosti.
Foto: Andrej Peunik
