Začetki državnega šolstva

V letu 2024 obeležujemo 250 let od izida Splošnega šolskega reda.

Splošni šolski red (nem. Allgemeine Schulordnung) iz leta 1774 je prvi državni osnovnošolski zakon, ki je veljal na ozemlju današnje Slovenije. Izid reda predstavlja prelomni dogodek na področju izobraževanja in kulture v slovenski in srednjeevropski zgodovini. Oblast pod vodstvom Marije Terezije (vladala: 1740–1780) in njenega sina Jožefa II. (vladal: 1780–1790) je v Avstrijskem cesarstvu začela vzpostavljati centralno voden državni šolski sistem. Uradno je vključeval vse družbene sloje in pomenil začetek obveznega in množičnega izobraževanja.

Uresničitev šolske reforme je dolgoročno prispevala k utrditvi načel, ki v družbenem življenju veljajo še danes: šolstvo kot državna skrb, zavest o dostopnosti osnovnega nabora znanja za vse otroke, pomen skupinskega poučevanja in upoštevanje moralnega oblikovanja učencev. Vzpostavila je predvsem vpliven javni prostor, v katerem je država postala trajno navzoča med vsemi plastmi prebivalstva.

Nastanek Splošnega šolskega reda

Prva stran nemško-slovenske različice Splošne šolske naredbe (1777). — Prva stran nemško-slovenske različice Splošnega šolskega reda (1777), izdanega tri leta za nemškim izvirnikom. Foto: Andrej Peunik

Nastanek reda je pomembno zaznamovala razsvetljenska misel, ki je poudarjala vlogo človeškega razuma in širjenje izobrazbene ravni za okrepitev učinkovitosti in bogastva države, izboljšanje moralnega življenja in rast splošne sreče prebivalstva. Glavni namen šolske reforme je bila širitev pismenosti in utrditev kulture pisane besede.

Uvedba Splošnega šolskega reda

Osnovnošolski zakon je nominalno uvedel splošno šolsko obveznost za vse otroke od šestega do dvanajstega leta starosti, neodvisno od njihovega spola, družbenega položaja in veroizpovedi. Osnovna šola se je delila na tri vrste. Hierarhično najvišja je bila t. i. normalka, ki je delovala kot zgled za druge šole. Normalke so bile v glavnih deželnih mestih, njihov predmetnik je bil najbolj obsežen, na njej so se usposabljali tudi učiteljski kandidati. Druga vrsta so bile glavne šole, to je večrazredne mestne šole. Tretja, hierarhično najnižja vrsta so bile trivialke, postavljene v manjših mestih, trgih in vaseh, kjer se je poučevalo zgolj branje, pisanje, računanje in katoliški verouk.

V Avstrijskem cesarstvu naj bi pouk potekal v nemščini, vendar so v podeželskih šolah na območjih z večinskim slovensko govorečim prebivalstvom poučevali v slovenskem jeziku, medtem ko je bil po mestih pouk na začetni stopnji bodisi v slovenščini ali dvojezičen. Pouk se je prilagajal večinskemu kmečkemu prebivalstvu in sezonskim opravilom, zato so šolske oblasti dopuščale, da so otroci prihajali v šolo takrat, ko so zanjo imeli čas. To je veljalo zlasti za zimsko obdobje.

Splošni šolski red ni ostal dolgo v veljavi. Leta 1806 je cesar Franc II. (vladal: 1792–1806) sprejel Politično ustavo nemških šol (nem. Politische Verfassung der deutschen Schulen). Nov red se je odpovedal državni pristojnosti nad šolstvom in jo znova poveril Katoliški cerkvi. Pri uresničevanju je terezijansko-jožefinska šolska reforma dolgoročno prispevala k utrditvi načel, ki v družbenem življenju veljajo še danes: šolstvo kot državna skrb, zavest o dostopnosti osnovnega nabora znanja za vse otroke, pomen skupinskega poučevanja in upoštevanje moralnega oblikovanja učencev. Vzpostavila je predvsem vpliven javni prostor, v katerem je država postala trajno navzoča med vsemi plastmi prebivalstva.

V Slovenskem šolskem muzeju smo v letu 2024 obeležili 250-letnico izida Splošnega šolskega reda z dogodki in objavami.

Razstava: 250 let obveznega šolstva na Slovenskem: opismenjevanje in kultura v poznem 18. stoletju - od 19. aprila do 22. junija 2024, Jakopičevo sprehajališče v parku Tivoli v Ljubljani

Novica ob odprtju razstave – https://solskimuzej.si/odprli-smo-razstavo-250-let-obveznega-solstva-na-slovenskem-opismenjevanje-in-kultura-v-poznem-18-stoletju/

Predstavitev ter vodstvo po razstavi je potekalo 7. maja 2024 ob 11. uri v Tivoliju.

Obsežna razstava, sestavljena iz osemdesetih panojev, je postavljena v obeležbo 250. obletnice izida Splošnega šolskega reda (1774). Razstava predstavlja ključne značilnosti na področju izobraževanja in kulture v poznem 18. stoletju na slovenskem ozemlju in v soseščini. Gradivo sestavljajo slikovne reprodukcije pomenljivih izsekov iz Splošnega šolskega reda, učbenikov, priročnikov, dokumentov, grafičnih del in predmetov, povezanih z izobraževanjem. Avtor razstave je dr. Simon Malmenvall, kustos Slovenskega šolskega muzeja.

Splošni šolski red iz leta 1774 je prvi državni osnovnošolski zakon, ki je veljal na ozemlju današnje Slovenije. Izid reda predstavlja prelomni dogodek na področju izobraževanja in kulture v slovenski in srednjeevropski zgodovini. Oblast pod vodstvom Marije Terezije (vladala: 1740–1780) in njenega sina Jožefa II. (vladal: 1780–1790) je v Avstrijskem cesarstvu začela vzpostavljati centralno voden državni šolski sistem. Uradno je vključeval vse družbene sloje in pomenil začetek obveznega in množičnega izobraževanja. Nastanek in izvajanje reda je pomembno zaznamovalo prepričanje takratnih razsvetljencev o koristnosti izobrazbe za moč države in srečo posameznikov. Izid zakonika je posredno vplival na tiskanje knjig v deželnih oz. ljudskih jezikih, s čimer je prispeval tudi k razvoju izraznosti in postopni krepitvi javnega položaja slovenščine.

KOLOFON RAZSTAVE

Slovenski šolski muzej
Plečnikov trg 1, Ljubljana
www.solskimuzej.si

Avtor razstave: dr. Simon Malmenvall
Oblikovanje razstave: Padalci: Irena Gubanc, Teja Jalovec,
Matjaž Kavar, RAORA, d. o. o.
Prevod: Alenka Ropret
Lektoriranje: Marjeta Žebovec

Razstava je nastala v partnerstvu Slovenskega
šolskega muzeja in Turizma Ljubljana.

Razstavo je finančno podprlo Ministrstvo za
vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije.

Znanstveni simpozij ob 250-letnici Splošnega šolskega reda Marije Terezije - 22. maj 2024, Slovenska matica

Znanstveni simpozij bo potekal 22. maja 2024 v prostorih Slovenske matice. Dogodek organizirajo Slovenska matica, Slovenski šolski muzej in Slovensko društvo za preučevanje 18. stoletja.

Posnetek simpozija https://www.youtube.com/watch?v=8EylPA61C7s

Predstavitev ter vpogled v Splošni šolski red - 22. maj 2024 ob 18. uri, Slovenski šolski muzej

Novica: Marija Terezija z nagovorom odprla kulturni dogodek Ko je šola začela

V počastitev 250. obletnice Splošnega šolskega reda Marije Terezije sta konservatorki in restavratorki Blanka Avguštin Florjančič in Lucija Planinc iz Centra za konserviranje in restavriranje arhivskega gradiva v Arhivu RS predstavili izdelavo makete in postopek konserviranja in restavriranja originalnega nemško – slovenskega izvoda Splošnega šolskega reda iz leta 1777, ki ga hrani Slovenski šolski muzej. V igranem delu je vse navoče pozdravila vladarica Marija Terezija, sledila je vsebinska predstavitev reda ob stalni razstavi Šola je zakon!.

»Za srečo narodov«: sklepni dogodek v počastitev 250-letnice Splošnega šolskega reda Marije Terezije

Splošni šolski red je bil izdan 6. decembra leta 1774. V spomin na ta pomemben dan bo 6. decembra 2024 potekal sklepni dogodek v nizu letošnjega praznovanja ob 250-letnici Splošnega šolskega reda.

»Za srečo narodov«: sklepni dogodek v počastitev 250-letnice Splošnega šolskega reda Marije Terezije

6. december 2024 ob 12. uri, Slovenski šolski muzej, Plečnikov trg 1, Ljubljana

PROGRAM

12.00–12.05 Pozdravni nagovor

Stane Okoliš, direktor Slovenskega šolskega muzeja

12.05–12.20 Pomen Splošnega šolskega reda in jubilejnih dogodkov Slovenskega šolskega muzeja

Simon Malmenvall, Slovenski šolski muzej

12.20–12.40 Osvetlitev jezikovnih značilnosti Splošnega šolskega reda

Andreja Legan Ravnikar, vodja Oddelka za zgodovino slovenskega jezika, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

12.40–12.50 Premislek ob prevajanju Splošnega šolskega reda v sodobno slovenščino

Matic Batič, Študijski center za narodno spravo

12.50–12.55 Glasbena točka

Gregor Gartner

12.55–13.05 Predstavitev tematske številke revije Šolska kronika s prispevki Znanstvenega simpozija ob 250-letnici Splošnega šolskega reda Marije Terezije

Anton Arko, Slovenski šolski muzej

13.05–13.15 Razlaga koledarja Slovenskega šolskega muzeja za leto 2025 s podobami izobraževanja in kulture poznega 18. stoletja

Anton Arko in Simon Malmenvall, Slovenski šolski muzej

13.15–13.25 Refleksija o šolski reformi Marije Terezije ob stalni razstavi Slovenskega šolskega muzeja in napoved jubilejne teme v letu 2025

Marjetka Balkovec Debevec, Slovenski šolski muzej

13.25–13.30 Glasbena točka

Gregor Gartner

Tematska številka Šolske kronike ob 250-obletnici izida Splošnega šolskega reda

Prvi zvezek Šolske kronike 2024 je tematsko obarvan in se navezuje na 250. obletnico izida Splošnega šolskega reda Marije Terezije. Prinaša prevod Splošnega šolskega reda v sodobno slovenščino, poročilo o dogodkih, vezanih na počastitev 250. obletnice in 7 znanstvenih prispevkov, ki osvetljujejo Splošni šolski red z različnih vidikov.

Šolska kronika je prosto dostopna na https://solskimuzej.si/solska-kronika/solska-kronika-2024-1/