Marija Terezija z nagovorom odprla kulturni dogodek Ko je šola začela
Ljubljana, 22. maj 2024 – V počastitev 250. obletnice Splošnega šolskega reda Marije Terezije smo pripravili večerni kulturni dogodek z naslovom Ko je šola začela. Namen dogodka je bil širši javnosti prikazati pomen zakonika za takratni čas ter njegov odmev v aktualnem času. Ob pomembnem jubileju nas je obiskala ter nagovorila tudi prava Marija Terezija. S posebnim ponosom smo na ogled postavili letos restavrirano muzealijo – nemško-slovenski izvod Splošnega šolskega reda iz leta 1777, ki ga hranimo v muzeju.
Splošni šolski red iz leta 1774 je prvi državni osnovnošolski zakon, ki je veljal na ozemlju današnje Slovenije. Izid reda predstavlja prelomni dogodek na področju izobraževanja in kulture v slovenski in srednjeevropski zgodovini.
V počastitev obletnice nas je v muzeju obiskala in nagovorila prava Marija Terezija. Iz zakonika je prebrala ključne poudarke:
»Otroci obeh spolov /…/ morajo vsi brez izjeme v šolo, in sicer takoj, ko vstopijo v 6. leto starosti. Od takrat morajo obiskovati nemške šole, dokler se popolnoma ne naučijo vsega potrebnega za svoj prihodnji stan in za življenje: tega so bodo težko temeljito naučili pred 12. letom. /…/ Vsak učitelj mora vse učence istega razreda poučevati skupaj, še posebej prav učiti skupno branje. /…/ V krajih, kjer priložnost dopušča dekliške šole, so jo deklice dolžne obiskovati, in če je možnost, naj se učijo šivanja, pletenja in ostalih spretnosti, primernih za njihov spol. Kjer dekliških šol ni, morajo deklice obiskovati skupno šolo, vendar ne pomešane med fanti, temveč naj sedijo v ločenih klopeh, učile pa se bodo istih stvari kot fantje, kar je primerno za njihov spol.« (iz 8. inu 12. člena)
Restavriran izvod Splošnega šolskega reda iz leta 1777
V Slovenskem šolskem muzeju s ponosom hranimo nemško-slovenski izvod Splošnega šolskega reda iz leta 1777. V letošnjem letu sta ga pod drobnogled vzeli restavratorki ter konservatorki iz Arhiva RS, Blanka Avguštin Florjančič ter Lucija Planinc. Na dogodku sta svoje delo, v obliki pogovora, ki ga je vodila Klara Marija Keršič, tudi predstavili.
Blanka Avguštin Florjančič je pojasnila, da jo pri svojem delu, ko prejme knjigo roke, zanimajo predvsem struktura, materiali, način vezave ter razmišljanje o ljudeh, ki so knjigo ne le napisali, temveč tudi izdelali. »Na knjigi kot tridimenzionalnem objektu lahko vidimo veliko več kot le zapisano besedo. Lahko vidimo kulturo naroda, rokodelske spretnosti ter takraten razvoj.«
Na vezavi Splošnega šolskega reda, ki ga hranimo v muzeju, je restavratorka opazila določene posege. Zanima jo ne le originalnost knjige temveč tudi, kaj se je z njo dogajalo. Poudarila je, da je pri restavratorskem delu potreben zelo širok spekter znanj.
V letošnjem letu je bila izdelana tudi kopija oz. maketa, ki je vključena v stalno razstavo Šola je zakon!
Vsebinska predstavitev reda ob stalni razstavi Šola je zakon!
Kustos dr. Simon Malmenvall je v nadaljevanju vsebinsko predstavil Splošni šolski red, poudaril je pomembnost zakonika za takratni čas ter prikazal njegov odmev, ki se je utrdil vse do današnjih dni: šolstvo je državna skrb, dostopnost osnovnega nabora znanja za vse otroke, skupinsko poučevanje in upoštevanje moralnega oblikovanja učencev.
Kustosinja mag. Marjetka Balkovec Debevec je obdobje nastanka zakonika, razsvetljenega absolutizma, orisala ter nazorno prikazala ob naši novi, interaktivni stalni razstavi Šola je zakon!.
Foto: Andrej Peunik