Od 3. novembra 2026 do konca decembra 2026, ob atriju uršulinskega samostana v Ljubljani
Znanje na nitki
Razstava Znanje na nitki: pogled na čipkarsko šolstvo na Slovenskem ob 150-letnici čipkarske šole v Idriji v skupno zgodbo poveže razvoj čipkarskega šolstva iz različnih krajev na Slovenskem od začetkov do sodobnosti. Na ogled postavlja izdelke, dokumente, fotografije in druge predmete učenk, učiteljic in ustanov, ki so pomembno prispevali k ohranjanju in razvoju čipkarske dediščine.
Razstava je tudi poklon generacijam klekljaric, učiteljic in ustvarjalcev, ki so skozi stoletja skrbeli, da se je znanje o čipki prenašalo iz roda v rod in ostalo trdno vtkano v slovenski kulturni prostor.
Nastanek občasne razstave je spodbudil jubilej ob 150-letnici čipkarske šole v Idriji, hkrati pa beležimo tudi 130-letnico ustanovitve oddelka za klekljanje ženske obrtne čipkarske šole v Ljubljani in 120-letnici čipkarskih šol v Žireh in Železnikih.
Znanje na nitki
V naslovu razstave Znanje na nitki se prepleta več pomenov. Na eni strani želi poudariti, koliko znanja je potrebno pridobiti, da iz nežne nitke ustvariš umetelno izdelano čipko. Po drugi strani je bilo znanje klekljanja skozi svojo zgodovino večkrat ogroženo, čipkarske šole marsikje niso več delovale, danes pa lahko sledimo lepemu razvoju. Naslov lahko razumemo tudi širše, ne le v kontekstu klekljanja, in si samo želimo, da znanje v naši družbi ne bi nikoli obviselo zgolj na nitki.
Odprtje razstave
Občasna razstava je bila odprta 3. novembra 2026.
Ogled razstave
Kraj: Ob atriju uršulinskega samostana v Ljubljani – pred ogledom se oglasite na sprejemnici Slovenskega šolskega muzeja.
Kdaj: Od 3. novembra 2026 do konca decembra 2026, od ponedeljka do petka, med 10. in 15. uro. Za najavljene skupine po predhodnem dogovoru.
Potujuča razstava
Občasna razstava Znanje na nitki je zasnovana kot potujoča razstava in bo v letu 2027 gostovala po slovenskih krajih. Če želite, da razstava gosti tudi pri vas, nam pišite na pr@solskimuzej.si.

Čipka je več kot le okrasni predmet
Je pomemben del kulturne dediščine, ki v sebi združuje znanje, ustvarjalnost, spretnost in vsakdanje življenje številnih generacij. Na Slovenskem se je čipkarstvo razvijalo v različnih krajih, vsak pa je oblikoval svoje značilne vzorce, tehnike in tradicije. Z razmahom čipkarstva se je pojavila potreba po sistematičnem prenosu znanja, zato so začele nastajati čipkarske šole.
Od plemiških salonov do šolskih klopi
Klekljanje je bilo sprva plemiško opravilo. Z gradov in iz samostanov se je znanje klekljanja postopoma razširilo med meščane in kmete. Prva organizirana klekljarska šola na območju današnje Slovenije je delovala v Ljubljani med letoma 1763 in 1768. Poučevanje klekljanja se je nato širilo preko različnih oblik pouka ženskih ročnih del. Pomembno središče je bila Idrija, kjer je bila leta 1876 ustanovljena čipkarska šola, ki neprekinjeno deluje še danes. Konec 19. in v začetku 20. stoletja so bile nato ustanovljene nove čipkarske šole in tečaji, ki so pomembno prispevali k razvoju lokalnih čipkarskih tradicij. Od njih danes še vedno delujeta čipkarski šoli v Žireh in Železnikih.
Med tradicijo in spremembami
Pomembne politične in družbene spremembe 20. stoletja so vplivale tudi na organizacijo čipkarskega šolstva. Po rapalski meji sta se razvoj in upravljanje šol na zahodni in vzhodni strani meje odvijala ločeno. Idrija s primorskim zaledjem je postala podrejena italijanski Gorici, v Kraljevini SHS pa je osrednjo vlogo prevzela Ljubljana. Po drugi svetovni vojni je razvoj industrije vplival na zmanjšano zanimanje za klekljanje, tako da so številne šole in tečaji prenehali z delovanjem. Dandanes je zanimanje za čipke ponovno v porastu, cilj pa je še vedno enak, kot pred leti: ohranjanje in prenos znanja klekljanja. To poslanstvo danes nadaljujejo čipkarske šole, krožki, festivali, društva, muzeji in druge kulturne ustanove.
Živa dediščina za prihodnost
Klekljanje ostaja živa rokodelska dediščina in del sodobne kulture. Poleg tradicionalnih oblik se čipka pojavlja v oblikovanju, modi, arhitekturi in likovni umetnosti. Leta 2018 je bilo klekljanje čipk v Sloveniji vpisano na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, kar potrjuje njegov izjemen kulturni pomen.
Avtorji razstave
Znanje na nitki: pogled na čipkarsko šolstvo na Slovenskem ob 150-letnici čipkarske šole v Idriji
Občasna potujoča razstava Slovenskega šolskega muzeja
Odprtje razstave: Slovenski šolski muzej, prostori uršulinskega samostana v Ljubljani, 3. november 2026
Razstavo je omogočilo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino.
Avtorji razstave: mag. Marjetka Balkovec Debevec, Polona Koželj in Gregor Gartner, Slovenski šolski muzej
Organizacija razstave: Slovenski šolski muzej, zanj mag. Stane Okoliš
Zasnova in oblikovanje razstave: Barbara Sirk in Žiga Okorn, Uvid.si, d. o. o.
Lektoriranje: Martina Oberman Žnidarčič
Angleški prevod besedil: Alenka Ropret
Promocija razstave: Andreja Cigale, SŠM
Tehnična izvedba: Priprava predmetov: Franci Kadivec, SŠM; izdelava panojev in opreme: O.K.VIR, d. o. o; tisk vabil in zloženk: Camera, d. o. o.
Sodelovanje pri razstavi:
Mestni muzej Idrija (zanj dr. Miha Kosmač, direktor muzeja, in strokovni sodelavci razstave: mag. Mirjam Gnezda Bogataj, Matic Čar in Tana Alič)
Center šolskih in obšolskih dejavnosti (zanj Domen Uršič)
Čipkarska šola Idrija (zanjo Metka Fortuna, ravnateljica šole)
Čipkarska šola v Žireh (zanjo Ana Ahlin Janša, vodja in učiteljica klekljanja)
Čipkarska šola v Železnikih (zanjo Irena Benedičič, vodja in učiteljica klekljanja)
Arhiv Republike Slovenije / Kulturno društvo Kalunca / LaceSpace – Prostor za čipke / Loški muzej Škofja Loka / Muzej in galerije mesta Ljubljana – Mestni muzej / Muzej novejše zgodovine Slovenije / Muzej za arhitekturo in oblikovanje / Muzej Železniki / Muzej Žiri / Srednja šola za oblikovanje in fotografijo Ljubljana / Zgodovinski arhiv Ljubljana, enote Ljubljana, Idrija in Škofja Loka / Avstrijski državni arhiv/ Österreichisches Staatsarhiv
Vsebina razstave temelji na dolgoletnem delu številnih raziskovalk in raziskovalcev, ki so preučevali zgodovino in razvoj klekljanja, čipke in čipkarskih šol. Med njimi posebej izstopajo delo, razstave in publikacije Mojce Ferle, dr. Janje Žagar, Mojce Šifrer Bulovec, mag. Mirjam Gnezda Bogataj, Marije Terpin Mlinar, Ivane Leskovec, Marije Verbič, dr. Tadeje Primožič, ddr. Marije Stanonik, dr. Marije Makarovič, dr. Janeza Bogataja. Pomembna so tudi dela iz zgodovine šolstva, predvsem dela Slavice Pavlič in Aleksandre Serše.
Vsebina panojev Čipkarska šola v Idriji je povzeta po razstavi Prekrižam, posukam, prekrižam – 150 let čipkarske šole v Idriji, Mestni muzej Idrija, 2026. Avtorji razstave: Mirjam Gnezda Bogataj, Matic Čar, Tana Alič.
Informatorji in lastniki čipkarskih del:
Manca Ahlin, arhitektka in oblikovalka / Ana Ahlin Janša, Čipkarska šola Žiri / Mojca Celin, modna oblikovalka / Stana Cigale / Blaž Frelih in Hana Rihtaršič, nekdanja učenca Čipkarske šole Železniki / Kristina Furlan Tratnik, Farakaza / Branka Grošelj / Afrodita Hebar Kljun, LaceSpace – Prostor za čipke / Mira Hodnik in Dejan Hvala, ZAL, enota Idrija / Marija Jenko, profesorica na NTF Univerze v Ljubljani / Vida Kejžar/ Rok Klemenčič, Muzejsko društvo Žiri / Tinkara Lampe, študentka oblikovanja tekstilij / Marjetka Loborec Škerlj, MVI, Sektor za osnovno šolstvo / Katja Mohorič Bonča, Muzej Železniki / Krištof Peternelj, Valentina Trček in Anja Žakelj, učenci Čipkarske šole Žiri / Eva Petrič, konceptualna in multimedijska umetnica / mag. Alenka Podlogar, profesorica na SŠOF Ljubljana / Jana Rihtaršič
Uporabljena temeljna literatura: Idrijska čipka, z nitjo pisana zgodovina. Idrija: Mestni muzej, 2012; Čipka: enim drobiž, drugim prestiž. Ljubljana: Mestni muzej, 2026; Slovenski etnografski leksikon. Ljubljana: MK, 2004; Čipkaste vezi. Ljubljana: SEM, 2016; Stari vzorci, nove čipke. Ljubljana: MGML, Mestni muzej, 2020; Spominska knjiga 1888–1938, Ob 50-letnici izdala Državna tehniška srednja šola v Ljubljani. Ljubljana: TSŠ, 1938; Klekljane čipke. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej in Mestni muzej Idrija, 1970; 40 let podjetja DOM. Ljubljana: DOM, 1986. Klekljana čipka: preplet niti in plemenitih dejanj. Ljubljana: Mestni muzej, 2009; Jugoslovanske čipke. Ljubljana: Državni osrednji zavod za ženski domači obrt, [193?]; Bele stezice v vrtincih življenja: ob praznovanju stoletnice (1906–2006) Čipkarske šole v Žireh poklanja svojim klekljaricam Občina Žiri. Žiri/Ljubljana: Pegaz International, 2006; Zgodovina idrijskega šolstva do leta 1945. Idrija: Bogataj, ABC Merkur, 2006; Strokovno šolstvo v osrednji Sloveniji do leta 1941: s posebnim ozirom na obrtno šolstvo na področju Kranjske. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 1995; zborniki ob 90-, 100-, 110- in
120-letnici Čipkarske šole v Žireh; Čipkarski bilten, Naše poti, literarno glasilo OŠ Železniki; Loški razgledi; Železne niti; Žirovski občasnik