Odprli smo razstavo Znanje na nitki

Ljubljana, 3. november 2026 – Odprli smo občasno razstavo Znanje na nitki: pogled na čipkarsko šolstvo na Slovenskem ob 150-letnici čipkarske šole v Idriji, ki v skupno zgodbo povezuje razvoj čipkarskega šolstva v različnih krajih na Slovenskem, od prvih organiziranih oblik poučevanja klekljanja do sodobnosti. Z razstavljenimi izdelki, dokumenti in fotografijami osvetljuje bogato zgodovino čipkarskega šolstva ter se poklanja generacijam klekljaric, učiteljic in ustvarjalcev, ki so pomembno prispevali k ohranjanju in razvoju čipkarske dediščine. Razstava odpira tudi vprašanja, kako danes skrbimo za prenos znanja in dragocene veščine v prihodnost. Avtorji razstave so mag. Marjetka Balkovec Debevec, Polona Koželj in Gregor Gartner.

Čipka je več kot le okrasni predmet, je pomemben del kulturne dediščine, ki v sebi združuje znanje, ustvarjalnost, spretnost in vsakdanje življenje številnih generacij.

Nastanek občasne razstave je spodbudil jubilej ob 150-letnici čipkarske šole v Idriji, hkrati pa beležimo tudi 130-letnico ustanovitve oddelka za klekljanje ženske obrtne čipkarske šole, ki je delovala v Ljubljani in 120-letnici čipkarskih šol v Žireh in Železnikih.

Na odprtju razstave je mag. Stane Okoliš, direktor Slovenskega šolskega muzeja, v uvodnem nagovoru izpostavil pomembnost čipkarskega šolstva na Slovenskem, Metka Fortuna, vodja Čipkarske šole Idrija je s ponosom obeležila 150-letno tradicijo čipkarstva v Idriji, Domen Uršič, direktor Centra šolskih in obšolskih dejavnosti pa je izrazil veselje ob skupnem sodelovanju pri ohranjanju čipkarske dediščine. Vse navzoče je nagovorila tudi dr. Erika Rustja z Ministrstva za izobraževanje, znanost in mladino. Dandanes je zanimanje za čipke ponovno v porastu, cilj pa je še vedno enak, kot pred leti: ohranjanje in prenos znanja klekljanja.

Želimo si, da znanje v naši družbi ne bi nikoli obviselo zgolj na nitki.

Avtorji razstave so v nadaljevanju vsebinsko predstavili občasno razstavo. Kustosinja mag. Marjetka Balkovec Debevec je pojasnila, da se v naslovu razstave Znanje na nitki prepleta več pomenov. Na eni strani želi poudariti, koliko znanja je potrebno pridobiti, da iz nežne nitke ustvariš umetelno izdelano čipko. Po drugi strani je bilo znanje klekljanja skozi svojo zgodovino večkrat ogroženo, čipkarske šole marsikje niso več delovale, danes pa lahko sledimo lepemu razvoju. Naslov lahko razumemo tudi širše, ne le v kontekstu klekljanja, in si samo želimo, da znanje v naši družbi ne bi nikoli obviselo zgolj na nitki.

O začetkih poučevanja klekljanja je mag. Marjetke Balkovec Debevec povedala: »Zanimivo si je predstavljati, kako se je pred dobrimi 260 leti v Ljubljani zaslišal boben, ki je naznanjal novice. Objavljen je bil razglas o delovanju klekljarske šole v Ljubljani, vabili so mestne otroke, naj se udeležijo triletnega pouka klekljanja. Pouk je potekal v hiši barona Zoisa na današnjem Bregu 22, poučevala pa je prva učiteljica Ana Marija Seipp, ki je prišla iz Dunaja. Sprva je imela kar precej težav z učenkami predvsem pri uvajanju na čistočo, ki je pri tem delu zelo pomembna.

Po petih letih, leta 1768,  je šola prenehala delovati, a vsaj nekaj od 200 izučenih klekljaric je verjetno svoje delo nadaljevalo in svoje znanje prenašalo tudi naprej. Čeprav so v Ljubljani in drugje klekljali že prej, je bila tudi pri ustanovitvi te čipkarske šole pomembna vloga vladarice Marije Terezije, ki je spodbujala kakovostno izobraževanje na različnih področjih.«

Od prvih šol do sodobne čipkarske ustvarjalnosti

Znanje klekljanja se je iz gradov in samostanov postopoma razširilo med meščane in kmete. Za prvo organizirano klekljarsko šolo na območju današnje Slovenije velja že omenjena šola v Ljubljani, ki je delovala med letoma 1763 in 1768. Pomembno središče čipkarstva je postala Idrija, kjer so leta 1876 ustanovili čipkarsko šolo, ki deluje še danes. Konec 19. in v začetku 20. stoletja so bile nato ustanovljene nove čipkarske šole in tečaji, ki so pomembno prispevali k razvoju lokalnih čipkarskih tradicij. Od njih danes še vedno delujeta čipkarski šoli v Žireh in Železnikih.

Ob predstavitvi je Gregor Gartner izpostavil: »Čipkarske šole so imele ključno vlogo pri širjenju znanja klekljanja, saj so omogočile sistematičen prenos spretnosti, vzorcev in tehnik na nove generacije, hkrati pa so poskrbele za izboljšanje kakovosti čipk. Za številna dekleta so predstavljale tudi pomemben vir dodatnega zaslužka za njihove družine. Čipkarske šole so s svojim delovanjem pospeševale širjenje in razvoj rokodelske umetnosti klekljanja, pri čemer so imele ključno vlogo učiteljice. Nekatere čipkarske šole delujejo še danes in skrbijo, da klekljanje ostaja živa tradicija.«

Živa dediščina za prihodnost

Klekljanje ostaja živa rokodelska dediščina in del sodobne kulture. Poleg tradicionalnih oblik se čipka pojavlja v oblikovanju, modi, arhitekturi in likovni umetnosti. Leta 2018 je bilo klekljanje čipk v Sloveniji vpisano na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, kar potrjuje njegov izjemen kulturni pomen.

Polona Koželj je na predstavitvi razstave izpostavila, da je bil v zgodovini prenos znanja klekljanja na mlajše generacije večkrat ogrožen, danes pa se za ohranjanje te zahtevne in čudovite veščine ni treba bati. Mladi klekljarji in klekljarice lahko znanje pridobivajo v okviru različnih oblik izobraževanja – v čipkarskih šolah, pri izbirnem predmetu klekljanje v osnovnih šolah ali v okviru interesnih dejavnosti. Pri učenju klekljanja otroci razvijajo spretnosti in vrednote, za katere si želimo, da bi jih prihodnje generacije usvojile in ohranile: potrpežljivost, natančnost, vztrajnost, delovne navade in čut za lepoto.

»Zanimanje mlajših generacij za tradicionalno čipkarsko znanje se odraža tudi v ustvarjalnosti sodobnih umetnikov in oblikovalcev, ki čipko vse pogosteje vključujejo v svoja likovna, modna in celo arhitekturna dela. Njena značilna struktura, preplet praznih in polnih prostorov, ustvarjalcem odpira številne izrazne možnosti,« je dodala Polona Koželj.

Čipka na odru in v glasbi

Da je zanimanje za klekljanje zares v porastu, so na odprtju razstave dokazali trije zavzeti klekljarji mlajše generacije. Lucija, Filip in Hana iz Čipkarske šole Žiri so ves čas zavzeto klekljali ter v živo vsem navzočim prikazali rokodelsko veščino. Klekljanje pa je odzvanjalo tudi v glasbi. Družina Jemc je z uvodno Čipkarsko himno, za katero so besedilo prispevali kar učenci z učiteljico čipkarskega krožka na OŠ Železniki, ter še dvema skladbama prepričljivo pokazala, da čipka predstavlja navdih in izhodišče za umetniško ustvarjanje tudi na področju glasbe. Dogodek je moderirala Andreja Cigale.

Znanje na nitki je potujoča razstava

Podobo razstave Znanje na nitki sta oblikovala Barbara Sirk in Žiga Okorn, Uvid.si. Razstava je zasnovana kot potujoča, ki bo v letu 2027 gostovala tudi v drugih slovenskih krajih. S tem želimo zgodbo čipkarskega šolstva približati širšemu krogu obiskovalcev ter spodbuditi zanimanje za dediščino, ki povezuje rokodelsko znanje, ustvarjalnost, izobraževanje in identiteto lokalnih skupnosti. Razstava bo na ogled na Plečnikovem trgu 1 do konca leta 2026.