Znanstveni simpozij Država, vrednostni sistemi in šolstvo vzpodbudil širši družbeni razmislek

Ljubljana, 14. maj 2026 – Ciljno usmerjena skrb moderne države za področje izobraževanja je na slovenskem ozemlju od šolskega zakonika Marije Terezije (1774) do druge svetovne vojne potekala ob upoštevanju predhodnih duhovno-etičnih vrednot. Na znanstvenem simpoziju v Slovenskem šolskem muzeju (SŠM) so predavatelji v treh vsebinskih sklopih s poglobljeno predstavitvijo vzpodbudili širši družbeni razmislek o preteklih razmerah ob upoštevanju sodobne večkulturne in sekularne družbe. Celotni prispevki bodo konec leta 2026 objavljeni v znanstveni reviji Šolska kronika, vključeni v ugledni bibliografski indeks Scopus.

Znanstveni simpozij, ki je v okviru letošnje izpostavljene teme Država, vrednostni sistemi in šolstvo, potekal 14. maja 2026 v knjižnici Slovenskega šolskega muzeja, je s predstavitvami prispevkov prikazal kritičen in hkrati spoštljiv odnos do verskih izročil, vrednostnih sistemov in preteklih praks v izobraževanju. Predavatelji so obravnavali avstrijsko obdobje od začetkov uvajanja množično dostopnega osnovnega šolstva pod Marijo Terezijo do prve svetovne vojne ter obdobji prve in druge Jugoslavije. Na tej podlagi je bilo poseganje države, Cerkve in drugih deležnikov na področje šolstva obravnavano v daljšem časovnem loku in širšem idejno-političnem kontekstu.

Uvodoma je navzoče pozdravil in nagovoril mag. Stane Okoliš, direktor Slovenskega šolskega muzeja.

»Slovenski šolski muzej načrtno in postopoma gradi javni zavod na štirih nosilnih stebrih. V skrbi za ohranjanje dediščine šolstva izhaja iz muzejske dejavnosti, ki jo reprezentira postavitev sodobne interaktivne stalne razstave o zgodovini šolstva in vzgoje na Slovenskem. Z novimi metodami pedagoško-andragoškega dela in uporabo nekdanjih učnih vsebin in vzgojnih metod odpira živo igro zgodovine v svetu starih učnih ur. S programi nadaljnjega izobraževanja za učitelje navezuje izzive sedanje šole na izkušnje šolstva v preteklosti in s projekti, kot je Učilnica v oblaku, usmerja pogled razvoja šolstva tudi v prihodnost. Z zdaj že tretjim zaporednim vsakoletnim znanstvenim simpozijem utrjuje tudi svojo raziskovalno usmerjenost in znanstveno relevantnost svojega dela na področju šolske preteklosti, ki se odraža tudi v napredku znanstvene revije Šolska kronika. V preteklem letu je bila uvrščena v več uglednih mednarodnih bibliografskih indeksov, nazadnje tudi v Scopus. Dosežki zadnjih let nas vse zaposlene v javnem zavodu zavezujejo k zavzetemu in odgovornemu delu tudi v prihodnje.«

Prvi tematski sklop, naslovljen Preplet religije in znanja, ki ga je moderiral Anton Arko iz SŠM, so pokrivali Simon Malmenvall iz SŠM in Teološke fakultete UL, Renato Podbersič iz Študijskega centra za narodno spravo in Stane Okoliš iz SŠM. Drugi tematski sklop z naslovom Družbeni naboj šolstva, ki ga je moderiral Simon Malmenvall, so oblikovali Aleš Maver s Filozofske fakultete UM, Robert Devetak z Inštituta za narodnostna vprašanja in Fakultete za humanistiko UNG, Barbara Riman z Inštituta za narodnostna vprašanja ter Kristina Riman s Fakultete za vzgojne in izobraževalne znanosti Univerze Jurija Dobrile v Pulju. Tretji tematski sklop, katerega naslov se je glasil Šolstvo znotraj in zunaj političnih omejitev in ki ga je moderiral Renato Podbersič, so napolnjevali David Hazemeli s Filozofske fakultete UM, Matic Intihar iz SŠM, Matic Batič s Študijskega centra za narodno spravo ter Nik Trontelj s Teološke fakultete UL in Fakultete za pravo in ekonomijo.

Skrbnik posebne naloge v muzeju Država, vrednostni sistemi in šolstvo, dr. Simon Malmenvall, je poudaril: »Obravnavana tema simpozija prinaša zgoščen vpogled v moderno zgodovino izobraževanja na slovenskem ozemlju z vidika njegove umeščenosti v družbene razmere. Od terezijansko-jožefinskih reform do druge svetovne vojne se je v omenjenem prostoru oblikoval razvejan šolski sistem, v katerem sta se prepletali državna skrb za izobraževanje in versko-moralni vpliv Katoliške Cerkve. V drugi polovici 19. stoletja so šolstvo zaznamovali narodna zavest, liberalizem, širjenje slovenščine, pedagoška literatura in učiteljska društva. Šola je postala tudi prizorišče kulturnega boja med katoliškimi in liberalnimi nazori. Po letu 1918 je slovensko šolstvo v prvi jugoslovanski državi doseglo institucionalno zaokrožitev z ustanovitvijo Univerze v Ljubljani in uveljavitvijo slovenščine na vseh ravneh. Kljub dejstvu, da se je osrednji del slovenskega ozemlja po približno tisočletju znašel v državnem okviru, ki je bil večinsko nekatoliški in je prisegal na vrednoto verske svobode, je tudi vse bolj sekularna država med ustanovnimi članicami slovenske univerze priznala teološko fakulteto, ohranjala konfesionalno zasebno šolstvo in poudarjala pomen seznanjenosti z duhovno-moralnimi podlagami katolištva, ki je tradicionalno prevladovalo v tem okolju. Do druge svetovne vojne se je izoblikovala nekakšna značilno slovenska podoba izobraževanja, ki je združevala razsvetljensko razumnost, državno organiziranost in krščansko kulturno izročilo ter poudarjala vzgojo odgovornega in narodno-kulturno zavednega posameznika. Izobrazba posameznika je bila vselej razumljena kot del družbene odgovornosti, služenja skupnosti.«

Ob dogodku je izšla tudi priložnostna Simpozijska knjižica.

Izvedbo aktivnosti posebne naloge financira Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije.