»Za srečo narodov«: sklepni dogodek v počastitev 250-letnice Splošnega šolskega reda Marije Terezije

Splošni šolski red je bil izdan 6. decembra leta 1774. V spomin na ta pomemben dan bo 6. decembra 2024 potekal sklepni dogodek v nizu letošnjega praznovanja ob 250-letnici Splošnega šolskega reda.

»Za srečo narodov«: sklepni dogodek v počastitev 250-letnice Splošnega šolskega reda Marije Terezije

6. december 2024 ob 12. uri, Slovenski šolski muzej, Plečnikov trg 1, Ljubljana

V letu 2024 je minilo četrt tisočletja od izida »Splošnega šolskega reda za nemške normalne, glavne in trivialne šole v vseh cesarskih in kraljevih dednih deželah« (nem. Allgemeine Schulordnung für die deutschen Normal-, Haupt- und Trivialschulen in sämmtlichen Kaiserl. Königl. Erbländern). Dokument, objavljen leta 1774, je prvi državni zakon za področje osnovnega šolstva, ki je veljal na glavnini ozemlja današnje Slovenije. V skladu z njegovim obsegom in smotrom ga je v sodobnem jeziku mogoče opredeliti kot šolski zakonik.

Oblast pod vodstvom Marije Terezije (vladala: 1740–1780) in njenega sina Jožefa II. (vladal: 1780–1790) je v avstrijskem delu Habsburškega cesarstva začela vzpostavljati centralno voden državni šolski sistem. Uradno je vključeval vse družbene sloje in otroke obeh spolov od šestega do dvanajstega leta, pomenil je začetek procesa uveljavljanja obveznega in široko dostopnega izobraževanja. Nastanek šolskega zakonika je pomembno zaznamovala razsvetljenska misel, ki je poudarjala vlogo človeškega razuma in širjenje izobrazbene ravni za okrepitev učinkovitosti in bogastva države (na področju kmetijstva, vojske, davkov …). Izid reda je vplival na tiskanje šolskih priročnikov in drugih knjig v deželnih oziroma ljudskih jezikih, s čimer je prispeval tudi k razvoju izraznih zmožnosti in večji javni veljavi slovenskega jezika.

Šolski red iz leta 1774 je kljub nepopolni uresničitvi prinesel korenite in dolgoročne spremembe na področju izobraževanja v srednji Evropi. Predvsem je vzpostavil javni prostor, v katerem je država postala trajno navzoča med vsemi sloji prebivalstva. Prispeval je k utrditvi nekaterih načel, ki v družbenem življenju veljajo še danes: šolstvo kot državna skrb, zavest o nujni dostopnosti temeljnega nabora znanja za vse otroke, pomen skupinskega poučevanja in upoštevanje moralnega oblikovanja učencev.

 

PROGRAM

12.00–12.05 Pozdravni nagovor Stane Okoliš, direktor Slovenskega šolskega muzeja   12.05–12.20 Pomen Splošnega šolskega reda in jubilejnih dogodkov Slovenskega šolskega muzeja Simon Malmenvall, Slovenski šolski muzej   12.20–12.40 Osvetlitev jezikovnih značilnosti Splošnega šolskega reda Andreja Legan Ravnikar, vodja Oddelka za zgodovino slovenskega jezika, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU   12.40–12.50 Premislek ob prevajanju Splošnega šolskega reda v sodobno slovenščino Matic Batič, Študijski center za narodno spravo   12.50–12.55 Glasbena točka Gregor Gartner   12.55–13.05 Predstavitev tematske številke revije Šolska kronika s prispevki Znanstvenega simpozija ob 250-letnici Splošnega šolskega reda Marije Terezije Anton Arko, Slovenski šolski muzej   13.05–13.15 Razlaga koledarja Slovenskega šolskega muzeja za leto 2025 s podobami izobraževanja in kulture poznega 18. stoletja Anton Arko in Simon Malmenvall, Slovenski šolski muzej   13.15–13.25 Refleksija o šolski reformi Marije Terezije ob stalni razstavi Slovenskega šolskega muzeja in napoved jubilejne teme v letu 2025 Marjetka Balkovec Debevec, Slovenski šolski muzej   13.25–13.30 Glasbena točka Gregor Gartner