Vabilo na odprtje občasne razstave Meja, jezik in šola

Jezik danes gradi kulturno in državljansko skupnost znotraj in zunaj meja Republike Slovenije. A vedno ni bilo tako. V burni prvi polovici 20. stoletja je slovenščina doživljala velike pritiske.

Prepletanje državnih okvirov, javnih vrednot, jezikovne politike in šolstva predstavlja večplastno in v sedanjem času aktualno tematiko, zato smo v Slovenskem šolskem muzeju pripravili občasno razstavo z naslovom:

MEJA, JEZIK in ŠOLA: državni okviri in jezikovna politika v slovenskem šolstvu prve polovice 20. stoletja.

Razstava osvetljuje pomen slovenskega jezika in različnih jezikovnih skupnosti v izobraževanju na ozemlju današnje Slovenije in sosedstva v burni prvi polovici 20. stoletja.

Avtor razstave je dr. Simon Malmenvall, kustos Slovenskega šolskega muzeja.

Ogledate si jo lahko na Krakovskem nasipu v Ljubljani od 2. oktobra do 5. novembra 2025.

Odprtje razstave ter javno vodstvo bo 7. oktobra 2025 ob 12. uri na Krakovskem nasipu v Ljubljani. 

O razstavi

Prva polovica 20. stoletja je na ozemlju današnje Slovenije in sosedstva pomenila obdobje družbenopolitičnih pretresov. S posledicami prve (1914–1918) in druge svetovne vojne (1939/1941–1945) je bilo povezano menjavanje državnih okvirov in premikanje meja. Na omenjenem prostoru je v tem obdobju obstajalo kar osem držav: Avstro-Ogrska, Italija, Avstrija, Madžarska, Nemčija, Svobodno tržaško ozemlje ter dve Jugoslaviji (kraljeva in socialistična). Prebivalstvo je bilo v razmeroma kratkem času vključeno v različne izobraževalne sisteme. Vsak od njih je prinašal svoja idejna izhodišča, v njihovem ospredju je bila zlasti vzgoja za vrednote kolektiva.

Kljub hitrim spremembam in političnim pritiskom so se na področju izobraževanja v prvi polovici 20. stoletja na slovenskem ozemlju vzpostavile določene stalnice:

• vztrajanje slovenskih izobražencev pri ohranjanju slovenskega jezika na vseh stopnjah izobraževanja;
• doživljanje šolstva kot družbene avtoritete;
• nerešena vprašanja o izobraževalni avtonomiji narodnih skupnosti (slovenska, nemška, madžarska, italijanska);
• mesto Ljubljana, ne glede na spreminjanje državnih meja, opravlja vlogo geografskega in kulturnega središča slovensko govorečega prebivalstva, ki okrepi svoj pomen tudi z ustanovitvijo univerze leta 1919.

Ohranjanje in razvijanje slovenskega jezika ostaja med prednostnimi nalogami vzgoje in izobraževanja tudi v sodobni Sloveniji. Slovenski jezik je skozi zgodovino povezoval prebivalstvo in s prizadevanjem rojenih govorcev postopoma oblikoval celovit izobraževalni sistem. Jezik tudi danes gradi kulturno in državljansko skupnost znotraj in zunaj meja Republike Slovenije.

Razstavo sestavlja dvaindvajset panojev s skupno enainšestdesetimi slikami in pripadajočimi besedili v slovenščini in angleščini. Razstava je postavljena za osvetlitev pomena slovenskega jezika in različnih jezikovnih skupnosti v izobraževanju na ozemlju današnje Slovenije in sosedstva v burni prvi polovici 20. stoletja. Posredno je povezana z osemdeseto obletnico konca druge svetovne vojne, po kateri se je večina slovensko govorečega prebivalstva ponovno znašla v eni državni enoti. Izpostavljeni so idejni in družbeni pritiski kot posledica takratnega hitrega spreminjanja državnih okvirov. Na razstavnih panojih so predstavljeni odlomki iz učbenikov, priročnikov in arhivskih dokumentov, čemur se pridružujejo fotografije in razglednice, nastale v omenjenem obdobju.

Pripravili smo tudi RAZSTAVNI KATALOG.

Razstava je nastala v partnerstvu Slovenskega šolskega muzeja in zavoda Turizem Ljubljana s finančno podporo Ministrstva za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije.