Na znanstvenem simpoziju so predavatelji odstrli politični, kulturni, pedagoški in jezikovni kontekst časa

Ljubljana, 22. maj – V počastitev 250. obletnice Splošnega šolskega reda Marije Terezije smo v Slovenskem šolskem muzeju v sodelovanju s Slovensko matico ter Slovenskim društvom za preučevanje 18. stoletja organizirali Znanstveni simpozij, na katerem je bilo predstavljenih 10 znanstvenih prispevkov. Predavatelji so odstrli politični, kulturni, pedagoški, etnološki in jezikovni kontekst časa, ko je izšel omenjeni zakonik.

Znanstveni simpozij je potekal 22. maja 2024 v dvorani Slovenske matice. Predavatelji simpozija so predstavili politične in idejne tokove ob nastanku Splošnega šolskega reda, začetke elementarnega šolstva na Slovenskem in trajne sledi terezijanske šolske reforme. V program simpozija je bilo uvrščenih 10 znanstvenih prispevkov.

V začetku je vse navzoče nagovorila državna sekretarka na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, gospa Janja Zupančič ter poudarila, da smo v obdobju 250-ih let na področju vzgoje in izobraževanja zaznali veliko sprememb.
»Od uvedbe istočasnega poučevanja večje skupine otrok v istem prostoru so se metode poučevanja in pedagoški pristopi razvili od strogega frontalnega pouka, k bolj inkluzivnim in interaktivnim metodam, ki spodbujajo in razvijajo pri mladih kritično mišljenje, ustvarjalnost, sodelovanje in reševanje problemov. Ko povežemo pretekle izkušnje s sedanjo prakso in pogled usmerimo v prihodnost, črpajmo navdih iz vseh obdobij. Današnji izobraževalni sistem se sooča z novimi izzivi, a osnovna načela, kot so vključenost, enakost in izobraževanje za vse, ostajajo enaka.«

V uvodu znanstvenega simpozija so vse nagovorili tudi direktor Slovenskega šolskega muzeja, mag. Stane Okoliš, dr. Aleš Gabrič, predsednik Slovenske matice ter prof. dr. Marko Kambič, predsednik Slovenskega društva za preučevanje 18. stoletja.

Predavatelji Znanstvenega simpozija so odstrli politični, kulturni, pedagoški, etnološki in jezikovni kontekst časa, ko je izšel omenjeni zakonik. Po vsakem tematskem sklopu je sledila bogata razprava z razmišljanji poslušalcev. Vsi znanstveni prispevki bodo objavljeni v tematski številki revije Šolska kronika, ki bo izšla 6. decembra 2024. Kratki povzetki predavanj so izšli v knjižici izvlečkov s predgovorom dr. Simona Malmenvalla, kustosta Slovenskega šolskega muzeja.

Predstavljeni prispevki:

Prvi tematski sklop: Politični in idejni tokovi ob nastanku Splošnega šolskega reda
(Moderator: Aleš Gabrič)

• Edvard Protner, Lik učitelja v času institucionalizacije izobraževanja učiteljev na Slovenskem
• Tadej Vidmar, Koncept in cilji vzgoje v Splošnem šolskem redu
• Simon Malmenvall, Avstrijski Splošni šolski red in vzpostavljanje sistemov osnovnega šolstva v Evropi od sredine 18. do sredine 19. stoletja

Drugi tematski sklop: Začetki elementarnega šolstva na Slovenskem
(Moderator: Simon Malmenvall)

• Andreja Legan Ravnikar, Oblikovanje slovenskega pedagoškega izrazja v prevodu Splošnega šolskega reda Janeza Nepomuka Edlinga
• Stane Okoliš, Ustanovitev normalke v Ljubljani in širjenje javne osnovnošolske mreže na Kranjskem
• Monika Deželak Trojar, Od jezuitskega do državnega monopola v šolstvu na Slovenskem (s poudarkom na Ljubljani)

Tretji tematski sklop: Trajne sledi terezijanske šolske reforme
(Moderator: Marko Kambič)

• Matej Hriberšek, Pouk klasičnih jezikov v času Splošnega šolskega reda
• Luka Vidmar, Ustanovitev Licejske knjižnice v Ljubljani: 1774 ali 1791?
• Marjetka Balkovec Debevec in Klara Marija Keršič, »Ko je šola začela«: pogled v način življenja otrok v obdobju Splošnega šolskega reda
• Aleš Gabrič, Šolske reforme in pismenost na Slovenskem od terezijanskih časov