Hiter razvoj tehnike v 2. polovici 20. stoletja je močno vplival na način komuniciranja med ljudmi. Različni nosilci informacij so vplivali tudi na nove načine in koncepte izobraževanja. Za uspešno učenje so bile potrebne predvsem informacije, ki jih sprejemamo slušno in vizualno. To se je najdosledneje realiziralo v uporabi t.i. avdiovizualnih učnih sredstev v šestdesetih letih 20. stoletja, ko se je na Slovenskem začela široka akcija za reformo pouka. Uvajati so se začela različna avdiovizualna pomagala, kot so radio, magnetofon, film, diafilm, diapozitivi, gramofonske plošče, televizija, po 1970 avdio kasete. Novosti so bile spričo novih zahtev in metod nujne, ustavilo pa se je ob vprašanju, kako vse te novosti v smotrni obliki pripraviti in jih tudi uporabljati v vsej naši šolski mreži. Kratka doba nastajanja in uporabljanja teh pripomočkov je pokazala, da je materialna zmogljivost šol v pretežni večini premajhna, da bi mogla v celoti in v zadovoljivih pogojih izkoristiti že razpoložljiva pomagala. Prednost je imel radio, zelo uporaben je bil magnetofon, film je bil redkost, diafilm pa je bil najmanj praktičen, se pravi najbolj zahteven za predavatelja, ker je bil najbolj statičen in učitelj je moral prispevati interpretacijo. Sava film, zavod za šolski in poučni film, Ljubljana, prej Prosvetni film, edini uradni slovenski producent šolskih diafilmov, je izdajal diafilme z različnih šolskih področij (npr. iz slovenske književnosti). Prvi diafilmi so bili datirani z majem 1960, vendar je zavod začel z delom nekaj let prej. Mnoge pomanjkljivosti diafilma so se kasneje rešile z zamenjavo diafilma z diapozitivi, ti so bili bolj obstojni in trpežni za predvajanje.
Z razvojem tehnike so se tudi ta konec tisočletja hitro spreminjala, pojavljati so se začele še videokasete, DVD … Tudi te pa je kmalu začela nadomeščati digitalna tehnologija.
V Slovenskem šolskem muzeju se je znašlo veliko število različnih učnih pripomočkov, ki so jih še nedolgo tega uporabljali v šolah pri pouku, pa jih je razvoj tehnike prerasel in so jih v šolah nadomeščali z novimi, digitalnimi. Konec 90-ih let 20. st. se je tako v Slovenskem šolskem muzeju izoblikovala nova muzejska zbirka avdiovizualnih sredstev, ki je tudi ena najmlajših skupin gradiva v muzeju. Avdiovizualna zbirka je še dokaj neurejena, raznovrstnega gradiva je zelo veliko, večina je še neinventariziranega, le popisanega v word dokumentih. Gradivo prihaja v muzej v glavnem kot dar, posebej skupine avdiovizualnega gradiva, ki so ga uporabljali učitelji kot učni pripomoček pri pouku (največ diapozitivi, diafilmi, filmi, videokasete). Del zbirke – filme – hrani Arhiv Slovenije, ker v našem muzeju nimamo ustreznih pogojev za hrambo. Tam so filme pričeli tudi digitalizirati. Videokasete se počasi presnemava na DVD nosilce (predvsem zaradi boljše obstojnosti in lažjega predvajanja). Gradivo v Slovenskem šolskem muzeju je v glavnem pospravljeno v kovinske predalčnike in omare.
Posamezno gradivo te zbirke uporabljamo na stalni in občasnih razstavah, uporablja se kot dokumentacija ter v namene popularizacije muzeja in ohranjanja kulturne dediščine šolstva.
A – Po izvoru gradiva razlikujemo:
- Gradivo kot učni pripomoček pri pouku;
- Gradivo o zgodovini šolstva
(a. ustvarjajo ga šole, ustanove in posamezniki; b. lastna produkcija Slovenskega šolskega muzeja).
B – Glede na nosilce medija zbirko delimo v več skupin:
- filmi (16 mm, super 8 mm),
- diafilmi,
- diapozitivi,
- gramofonske plošče,
- avdio kasete,
- videokasete,
- CD, DVD.
1. Filmi (16 mm, super 8 mm)
Med gradivom prve skupine avdiovizualnega gradiva glede na nosilce medija je najdragocenejša zbirka Šolska kinoteka Gimnazije Kranj − zbirka filmov, ki smo jo dobili leta 2006 v muzej v dar iz Gimnazije Kranj. Obsega 187 kolutov 16 mm filmov s področja biologije, geografije, zgodovine, fizike, tehnike, zdravstva, kemije itd., ki so shranjeni v aluminijastih škatlah. Od teh 187 filmov je 58 nemih filmov, ostali so zvočni. Šolska kinoteka je začela na šoli nastajati leta 1953, filme so naročali iz Beograda, Zagreba (Zora film, Jadran film) in Ljubljane (Sava film). Posamezne filme so posojali tudi osnovnim in srednjim šolam v Kranju. Leta 2008 smo zbirko oddali v hrambo v Arhiv Slovenije, ki ima boljše pogoje hranjenja. Filme so na gimnaziji uporabljali pri različnih učnih predmetih (biologija, zgodovina, geografija …).
V to skupino spadajo tudi super 8 mm filmi, ki so jih uporabljali na osnovnih in srednjih šolah. Proizvajala jih je Filmoteka 16 v Zagrebu. Filmi so pridobljeni kot dar z različnih osnovnih in srednjih šol po vsej Sloveniji.
2. Diafilmi
Zelo obsežna je tudi zbirka diafilmov, ki so jih učitelji uporabljali pri različnih predmetih na osnovnih in srednjih šolah po letu 1960. Med temi je pomembna obsežna zbirka diafilmov, ki jo je muzeju podaril mag. Mirko Kambič, poznavalec zgodovine slovenske fotografije. Od leta 1962 do upokojitve leta 1984 je bil urednik na oddelku za avdiovizualna učila v Zavodu za šolski film, kasnejšemu Sava filmu. Tu si je po zgledih tedanje evropske pedagogike prizadeval za uvajanje programov za modernizacijo pouka z rabo didaktičnih pripomočkov, kot so diafilmi, barvni diapozitivi, grafoskopske folije in 8-milimetrski film.
3. Diapozitivi
Obsežna zbirka diapozitivov je pridobljena kot dar z različnih šol po vsej Sloveniji. Učitelji so uporabljali diapozitive pri različnih učnih predmetih (pri spoznavanju narave in družbe, slovenskem jeziku, biologiji …) kot novo didaktično sredstvo konec šestdesetih in v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja.
4. Gramofonske plošče
Gramofonske plošče so učitelji uporabljali predvsem pri glasbeni vzgoji in učenju tujih jezikov. V zbirki imamo kar nekaj primerov plošč, ki so nam jih poklonili v dar z različnih šol po Sloveniji.
5. Videokasete, avdiokasete, CD, DVD
V tej skupini se nahajajo podobni nosilci medija: avdio in videokasete, CD in DVD. Značilnost teh nosilcev medija je, da so se zelo hitro spreminjali. Po letu 1990 so tovrstno gradivo izdajale med drugimi naslednje ustanove: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Založba Mladinska knjiga, Videofon, d. o. o.
B/Zbirka gradiva o zgodovini šolstva
a. Šole, ustanove in posamezniki
Zgoraj navedeni so ustvarjali svoje avdiovizualne zapise o zgodovini šole, jubilejih šol, posameznih dogodkih na šoli …
V zbirki so :
- Predstavitveni filmi posameznih šol (Poklicna in tehniška elektro šola Ljubljana …),
- Filmi šol ob jubilejih (100 let OŠ Vič … ),
- Filmi drugih ustanov in posameznikov (Šole naših babic: izobraževanje deklet v Ljubljani – Arhiv republike Slovenije, 2003 …) ter dokumentarni posnetki mature 1964–68 I. gimnazije Maribor ter filmski zapis Boštjana Hladnika o njegovi maturi iz leta 1948.
b. Slovenski šolski muzej – lastna produkcija
Gradivo je nastalo v muzeju kot rezultat raziskovalnega dela in zbiranja ustnih virov, pričevanj o zgodovini šolstva. Med njimi omenjamo dokumentarni film Od mature do mature iz leta 1998, ki je nastal ob istoimenski razstavi in v katerem so zbrani intervjuji nekdanjih maturantov (od takrat najstarejšega maturanta Leona Štuklja do takrat aktualnega ministra za šolstvo Slavka Gabra) ter najnovejše posneto pričevanje upokojenih učiteljev in profesorjev, ki smo ga uporabili ob občasni razstavi Učilnica v naravi: šolski vrt včeraj, danes, jutri.
Povečuje se tudi število zvočnih in slikovnih zapisov pričevanj nekdanjih učiteljev in učencev o šolstvu nekoč (med njimi Ciril Merčun, Marko Račič).
Za popularizacijo in promocijo svojega dela pa je muzej naredil več kratkih filmov:
- Domača kokoš: Pouk na vaški šoli okoli leta 1900 (OŠ Stična in Slovenski šolski muzej), 1999
- predstavitveni film o pedagoškem programu Učne ure naših babic in dedkov;
- Pravljično število tri: o delu kustosov v SŠM, 2000.
- v času epidemije covida-19 se je celotna komunikacija z obiskovalci preselila na splet. V ta namen je Slovenski šolski muzej posnel osem krajših predstavitvenih videofimov o učnih urah, ki si jih lahko obiskovalci ogledajo na YouTube kanalu.[1] Na ta način se je približal šolam, ko jim je bil zaradi šolanja od doma onemogočen obisk muzeja.
- predstavitveni film Slovenskega šolskega muzeja, ki na celovit ter zanimiv način prikazuje naše poslanstvo – skrb za ohranjanje kulturne dediščine slovenskega šolstva v Republiki Sloveniji ter v zamejstvu. Naša sovica Zofi predstavi naše raznovrstne muzejske dejavnosti ter naratorja popelje po vseh skritih kotičkih muzeja. A to ni le predstavitev, temveč je poučno doživetje vzgoje in izobraževanja skozi čas, je odsev vzdušja Slovenskega šolskega muzeja, zaposlenih ter obiskovalcev.
Videoposnetki so dostopni na youtube kanalu Slovenski šolski muzej https://www.youtube.com/channel/UCsub3zMJxl6zr4xe_wLkhHg