Preskoči na vsebino

6. december – Danes je za vzgojo in izobraževanje prazničen dan

Ljubljana, 6. decembra 2024 – Vladarica Marije Terezija je pred 250 leti, 6. decembra 1774, podpisala ter izdala Splošni šolski red. To je prvi državni zakon za področje osnovnega šolstva, ki je veljal v glavnini ozemlja današnje Slovenije. Danes, četrt tisočletja kasneje, smo v Slovenskem šolskem muzeju obeležili ta dogodek ter predstavili prvi prevod Splošnega šolskega reda v sodobno slovenščino.

V letu 2024 je minilo četrt tisočletja od izida »Splošnega šolskega reda za nemške normalne, glavne in trivialne šole v vseh cesarskih in kraljevih dednih deželah« (nem. Allgemeine Schulordnung für die deutschen Normal-, Haupt- und Trivialschulen in sämmtlichen Kaiserl. Königl. Erbländern). Dokument, objavljen leta 1774, je prvi državni zakon za področje osnovnega šolstva, ki je veljal na glavnini ozemlja današnje Slovenije. V skladu z njegovim obsegom in smotrom ga je v sodobnem jeziku mogoče opredeliti kot šolski zakonik.

Oblast pod vodstvom Marije Terezije (vladala: 1740–1780) in njenega sina Jožefa II. (vladal: 1780–1790) je v avstrijskem delu Habsburškega cesarstva začela vzpostavljati centralno voden državni šolski sistem. Uradno je vključeval vse družbene sloje in otroke obeh spolov od šestega do dvanajstega leta, pomenil je začetek procesa uveljavljanja obveznega in široko dostopnega izobraževanja. Nastanek šolskega zakonika je pomembno zaznamovala razsvetljenska misel, ki je poudarjala vlogo človeškega razuma in širjenje izobrazbene ravni za okrepitev učinkovitosti in bogastva države. Izid reda je vplival na tiskanje šolskih priročnikov in drugih knjig v deželnih oziroma ljudskih jezikih, s čimer je prispeval tudi k razvoju izraznih zmožnosti in večji javni veljavi slovenskega jezika.

Kustos dr. Simon Malmenvall

Šolski red iz leta 1774 je kljub nepopolni uresničitvi prinesel korenite in dolgoročne spremembe na področju izobraževanja v srednji Evropi. Predvsem je vzpostavil javni prostor, v katerem je država postala trajno navzoča med vsemi sloji prebivalstva. Prispeval je k utrditvi nekaterih načel, ki v družbenem življenju veljajo še danes: šolstvo kot državna skrb, zavest o nujni dostopnosti temeljnega nabora znanja za vse otroke, pomen skupinskega poučevanja in upoštevanje moralnega oblikovanja učencev.

 

250 let od izida Splošnega šolskega reda

Četrt tisočletja kasneje smo v Slovenskem šolskem muzeju obeležili ta prelomen trenutek.
V spomin na ta pomemben dan smo 6. decembra 2024 priredili sklepni dogodek v nizu letošnjega praznovanja ob 250-letnici Splošnega šolskega reda.

Vse prisotne na dogodku je najprej nagovoril direktor Slovenskega šolskega muzeja, mag. Stane Okoliš. Kustos 𝐝𝐫. 𝐒𝐢𝐦𝐨𝐧 𝐌𝐚𝐥𝐦𝐞𝐧𝐯𝐚𝐥𝐥 je predstavil pomen Splošnega šolskega reda in jubilejnih dogodkov muzeja v tekočem letu, 𝐝𝐫. 𝐀𝐧𝐝𝐫𝐞𝐣𝐚 𝐋𝐞𝐠𝐚𝐧 𝐑𝐚𝐯𝐧𝐢𝐤𝐚𝐫 z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU pa je osvetlila jezikovne značilnosti Splošnega šolskega reda. Poudarila je: »Za slovensko jezikovno zgodovino je Splošni šolski red pomemben kot primer tiskanega zgodnejšega in daljšega slovenskega uradnega besedila, je eden prvih dokazov obstoja funkcijskozvrstne razčlenjenosti slovenskega jezika, in sicer pisanja v strokovnem jeziku in oblikovanja najstarejše slovenske pedagoške terminologije.«

 

Uvodni nagovor direktorja mag. Staneta Okoliša

 

V letu 2024 smo dobili prvi prevod Splošnega šolskega reda v sodobno slovenščino. Potek prevajanja ter razmišljanja ob tem je povzel dr. 𝐌𝐚𝐭𝐢𝐜 𝐁𝐚𝐭𝐢č s Študijskega centra za narodno spravo.

 

Dr. Matic Batič

Urednik Šolske kronike Slovenskega šolskega muzeja, 𝐀𝐧𝐭𝐨𝐧 𝐀𝐫𝐤𝐨, je predstavil tematsko številko revije Šolska kronika s prispevki Znanstvenega simpozija ob 250-letnici Splošnega šolskega reda Marije Terezije. Del Šolske kronike je tudi prevod Splošnega šolskega reda v sodobno slovenščino.

Kustos ter urednik Šolske kronike Anton Arko je predstavil koledar za leto 2025.

Refleksijo o šolski reformi Marije Terezije ob stalni razstavi ter predstavitev letos izdanih publikacij je prikazala kustosinja, mag. 𝐌𝐚𝐫𝐣𝐞𝐭𝐤𝐚 𝐁𝐚𝐥𝐤𝐨𝐯𝐞𝐜 𝐃𝐞𝐛𝐞𝐯𝐞𝐜.

Mag. Marjetka Balkovec Debevec

Za glasbeni vložek je poskrbel gospod Gregor Gartner, dogodek je moderirala Andreja Cigale.

Nastop Gregorja Gartnerja

 

Predstavitveni film Slovenskega šolskega muzeja

Vabimo vas, da z ogledom filma podoživite utrip našega muzeja ter nas v prihodnje tudi obiščete.

Oglejte si film